Tradicionalna družina je nekaj najlepšega. Mama, oče in otroci. In vsi se imajo radi in vsi se spoštujejo in vloge so jasne. Idila. Pa ni ravnot tako. Mama naj bi pokrivala vsaj tri vogale in podpirala še tisti možev vogal (vsaj takšna je tradicionalna ženska vloga). Mož bi moral podpirati ženo in moral bi sodelovati pri vzgoji otrok a vemo, da imajo moški večinoma nek svoj drugačen fokus, ker je njihov interes usmerjen predvsem v zagotavljanje varnosti in materialnih sredstev družini. Posledično lahko prihaja do preobremenjenosti na obeh straneh. Ker časi so pač taki. Tempo je tak.
Da lažje krmarimo skozi morje vlog, ki nas ukalupljajo pa je nujno postavljati prioritete. Prioritete pa so povezane s postavljanjem meja. Pogojevanjem. Z besedico NE. In vztrajnostjo, seveda.
A marsikdaj nam spodrsne. Nehote. Enostavno je vsega preveč. Kajti postavljanje meja zahteva doslednost. Zahteva spoštovanje. Vsestransko.

Pri vzgoji je potrebno vsestransko sodelovanje. Medsebojna podpora očeta in matere. Ker otroci potrebujejo red in rutino.
Ne možu ne otrokom pa ženska ne sme biti sužnja ali strežnica. Kajti moža se ne vzgaja, z možem se sobiva. Otroke pa se vzgaja.
Zato sem odločno proti permisivni vzgoji. Saj ta ne priznava reda. Tu je razpuščeno in še najhuje- ni vrednot. Poraz za prihodnje generacije.
Če meje niso pravilno začrtane je nered. Hitreje pride tudi do ločitve. To je stres za vse. Tudi za otroke. A otroci morajo biti vedno na prvem mestu. Skrb za otroke je odgovornost starša in jo razumem kot neizogibno obvezo.
Pa je ločitev dopustna? Seveda je, saj gre za nov začetek. Gre za upanje, da bo tokrat bolje.
In če se ponovno zaljubimo. In če ustvarimo novo družino? Obljubimo si, da bomo znova postavili prioritete in meje. Po svoje. Dokončno.
Ker vsi hrepenimo po ljubezni. Nemalokdaj se zgodi, da zato ustvarimo novo družino. Z upanjem, da bo tokrat uspelo. Kajti po ljubezni, družini in otrocih vsi hrepenimo. Nemalokrat v svojo novo družino poleg novega partnerja sprejmemo še bivšega partnerja in njegovo novo družino. Nekakšne razširjene družine. Neki novi trend, ki narekuje, da se imamo vsi radi in da je vse normalno. A v tem primeru morajo biti meje še bolj začrtane in vloge jasno določene. Kajti če v odnosih niso postavljene jasne meje, kdo je kdo in kakšno vlogo zaseda v našem življenju nas logično, medsebojni odnosi le še bolj medejo. In naše otroke tudi.
In je še večji nered.
Si želite izvedeti več? Kontaktirajte nas!















